Zlata sredina med električarji

Nissan Leaf kar lepo drži naziv najbolje prodajanega električnega avtomobila v Evropi v svojih rokah, kljub temu da na nekaterih področjih zaostaja za konkurenco. Je pa odličen tam, kjer električni avtomobil mora biti, v dosegu.

Električni Leaf je po velikosti igralec golfovega razreda, a vseeno na prvo žogo deluje občutno večji in glomaznejši. Ima dokaj visok prag vstopa, zaradi česar se sedi zelo visoko, kar bo všeč tistim, ki imajo radi sedalni položaj SUV-ja, tistim višje rasti pa bo visok položaj sedenja hitro moteč. Predvsem tudi zaradi tega, ker se volanskega obroča ne da regulirati po globini, temveč samo po višini, pa še to minimalno. To pomeni, da sem sam s 190 centimetri zelo težko našel idealen položaj sedenja. Vseskozi sem namreč imel volanski obroč praktično v naročju in z njim ob zavijanju drgnil po kolenih. Presenetljivo veliko je prostora v drugi sedalni vrsti, prav tako je kar prostoren prtljažnik s svojimi 420 litri, katerega edina hiba je izredno visok nakladalni rob. Z vidika prostornosti tako Leaf brez težav lahko zadovolji potrebe 4-članske družine, a je pri sami logistiki prevoza na daljše razdalje še vedno preveč kompromisov, da bi lahko bil edini avtomobil pri hiši. Notranjost iz ergonomskega vidika malce zaostaja za letom 2019, s tem mislim predvsem na zastarel multimedijski vmesnik, analogni števec za hitrost in prenekateri plastični del.

insta 3

insta 4

insta 2

DSCF7495

Z veliko baterijo s 40 kWh ob polnem polnjenju doseg kaže skoraj 300 kilometrov. Pri Nissanu pravijo, da lahko naredi z mestno vožnjo preko 400 kilometrov, v kombiniranem ciklu pa 270. Slednja številka bi v praksi morala držati, saj smo sami uspeli s polno baterijo prevoziti približno 230 kilometrov, a smo večino poti prepotovali na avtocesti. Za preizkus uporabnosti izven mesta sem se odločil za pot na relaciji Ljubljana-Savudrija. V avtomobilu smo bili trije potniki, baterija napolnjena na 100 %, cilj Savudrija pa je bil oddaljen 140 kilometrov. Ker sem se na takšno pot z električnim avtomobilom odpravil prvič, sem vse skupaj vzel kot velik izziv, ki ga moram opraviti, zato sem temu primerno prilagodil tudi samo vožnjo. To pomeni, da sem po voznem pasu vozil s hitrostjo 110 km/h, za vsak slučaj pa v prvem delu poti nisem uporabljal ne klime ne radia. Že po prevoženem vrhniškem klancu je doseg baterije padel pod 80 %, zaradi česar sem mislil, da bomo do cilja prispeli za las, kljub izjemnemu varčevanju z baterijo. No, praksa je govorila v prid Nissanovim obljubljenim številkam in ko smo prispeli do Kopra, smo imeli na voljo še polovico kapacitete baterije. Od tam naprej sem prižgal radio in klimo ter vozil po omejitvah in na končno destinacijo pripeljal s povprečno porabo 15,1 kW/h, s 34 % baterije in z 90 kilometri preostalega dometa. Pot nazaj do Ljubljane sem zato prevozil z uporabo radia in klime ter s hitrostjo 137 km/h po avtocesti, brez kakršnega koli občutnega varčevanja. Ob enaki, 140 kilometrov dolgi prevoženi poti, a s povsem drugačnim stilom vožnje, so bile številke na potovalnem računalniku sledeče: poraba se je dvignila na 18,8 kW/h, 18 % preostale baterije pa je kazalo še za dodatnih 44 kilometrov dometa. Test avtocestne razdalje je tako Leaf opravil z odliko.

insta 1

DSCF7577

DSCF7565

DSCF7573

Pot oziroma samo vožnjo sta mi olajšala predvsem dva Nissanova sistema. Prvi je ProPilot, ki združuje kombinacijo aktivnega tempomata in sistema za ohranjanje znotraj voznega pasu, kar pomeni, da Leaf do neke mere znotraj talnih označb vozi povsem samostojno in se je sposoben ob voznikovi neodzivnosti varno ustaviti do popolne ustavitve. Drugi, ki pride še kako prav v mestni vožnji, je sistem E-pedal, ki vozniku omogoča, da pospešuje in zavira zgolj s stopalko za plin in lahko z malce vaje in s predvidevanjem popolnoma opusti zavorno stopalko in z občutkom opravlja vse zgolj z dodajanjem plina in s pravočasnim spuščanjem. Takrat namreč avtomobil samodejno začne zavirati in zavira vse do polne zaustavitve. Sistem je seveda mogoče tudi popolnoma izklopiti, a je dobro voziti z njim, saj se voznik tako dodatno uri v predvidevanju v prometnih situacijah. Pospeški so seveda na račun elektrike bliskoviti, 150 konjskih moči razvije elektromotor, navor pa je na voljo od samega začetka. Do stotice pospeši v manj kot osmih sekundah, končna hitrost pa se ustavi pri 144 km/h.

Na klasični polnilni postaji se bo Leaf polnil dobrih sedem ur, na domačem toku bo potreboval dobrih 20, na hitri polnilnici z enosmernim tokom pa se do 80 % napolni v manj kot eni uri. Za prvi družinski avtomobil pri hiši verjetno še ne bo, za drugega pa se bo izkazal z odliko.

Foto: Jan Grobelšek