Cestni šerif

Na cesti je malo avtomobilov, ki s svojo podobo, obliko oziroma velikostjo konkretno izstopajo iz avtomobilske množice. Fordov Ranger s podpisom Raptor je nedvomno eden takšnih in na cestah deluje kot velik pločevinasti ovčar, ki preganja čredo majhnih ljubkih cestnih ovčic. Pristaja mu tudi ime cestni šerif.

Segment cestnih poltovornjakov oziroma kot jim radi rečemo, pick-upov, na stari celini ni tako razvit in popularen, medtem ko so denimo v Ameriki na cestah bolj pogosti kot pri nas Golfi ali denimo Clioti. Prej boste na slovenskih cestah srečali kakšnega super športnika tipa Ferrari ali Lamborghini kot takšen delovni stroj visoko nad tlemi s kesonom namesto klasičnega prtljažnega prostora.

Poltovornjaki so v večini tako pravi delovni stroji, ki svojemu lastniku in poslu, ki ga opravljajo, dobesedno služijo, a v primeru dotičnega Raptorja je zgodba malce drugačna. Sam vseeno ne vidim lastnika takšnega avtomobila, da bi v keson metal staro železo ali vreče krompirja. Povedati želim, da ga ne vidim kot opravilni delovni stroj na kakšni kmetiji ali ranču, saj je avtomobil bolj uglajen in prefinjen in bo verjetno, ugledu primerno, v svojem kesonu prevažal kakšna električna kolesa in druge podobne, moderne športne rekvizite za aktivno preživljanje prostega časa. Idealen je recimo tudi za vleko kakšnega večjega plovila ali prikolice z dvema vodnima skuterjema, če želite.

Nekoliko manj idealen je zaradi svoje velikosti za vožnjo po manjših mestnih ulicah in za parkiranje na »plebejskih« parkirnih mestih. Kaj v praksi pomeni 5,3 metra dolžine in krepko več kot 2 metra širine avtomobila, sem sam občutil z vožnjo in iskanjem parkirnega prostora po italijanskem Trstu, kjer so sicer najbolj pogosti majhni mestni avtomobilčki tipa Fiat 500. Za razliko od njih sem se tako komaj, predvsem pa z veliko stresa, prebil skozi majhne stranske enosmerne uličice, ki imajo na eni strani parkirane avtomobile, na drugi pa jeklene stebričke. Iskanje primernega bočnega parkirnega mesta je bilo praktično misija nemogoče.

Ogromno užitkov Raptor postreže z vožnjo izven urejenih cestišč, skorajda ni terena, ki ga Raptor ne bi zmogel premagati in tam z velikansko oddaljenostjo od tal, s pnevmatikami s terenskim profilom, s Foxovimi blažilniki, z aluminijasto terensko zaščito, s številnimi izvencestnimi voznimi programi, z zaporo sprednjega in zadnjega diferenciala in z elektronsko krmiljenim dvostopenjskim reduktorjem, ne bi blestel. Vozniku pri terenski vožnji pomagajo tudi številne kamere, ki tvorijo praktičen 360-stopinjski pregled okolice okoli avtomobila, pri spustu navzdol pa pride še kako prav terenski tempomat, ki samodejno ohranja oziroma uravna hitrost, pri čemer mora voznik le nadzorovati volanske premike.

Raptor je tako visok, da je vanj treba dobesedno splezati. Da bo to opravilo čim lažje, sta za lažji vstop in izstop iz vozila pod pragoma nameščeni jekleni stopnici. Voznik bo z Raptorjem tako brez zadržkov lahko užival v terenski vožnji, presenetljivo pa se užitki v vožnji prezrcalijo tudi na klasične ceste.

Avtomobil namreč poganja izredno zmogljiv in prožen 3,0-litrski bencinski motor z dvema turbinama in s kar 292 konjskimi močmi, ki se po želji prenašajo na vsa štiri kolesa preko samodejnega 10-stopenjskega menjalnika. Voznik lahko prestavi pogon tudi v način 2H, kar pomeni, da se skoraj 500 Nm navora prenaša le na zadnji kolesi, pri čemer zna zadek tudi konkretno zaplesati. Nasmeh na obrazu še posebno nariše vozni program Baja, ki konkretno odpre lopute v izpušnem sistemu in poskrbi za močan in glasen ropot, dvigne odzivnost stopalke za plin in poskrbi za hitrejše prestavljanje menjalnika. Motor, v kombinaciji z gabariti avtomobila, bo poskrbel, da boste bolj pogosto obiskovali bencinske črpalke. Nam je uspelo s prvim tankom prevoziti vsega 350 kilometrov, v povprečju pa smo zabeležili porabo približno 17 litrov na sto prevoženih kilometrov.

Do voznih programov voznik dostopa preko stikala na medsedežni konzoli, na volanu pa si lahko preko tipke R shrani personalizirane posamezne nastavitve podvozja, volana, izpuha in celo diferenciala in tako zgolj z enim pritiskom preko bližnjice dostopa do svojih individualno nastavljenih parametrov. Na volanu se nahaja tudi stikalo, preko katerega nastavimo stopnjo oziroma glasnost izpuha – Quiet, Normal, Sport in Baja. Ni treba pretirano napeti možganov, da ugotovite, da sem sam vedno znova izbral najglasnejšo opcijo.

Za volanom se kakopak sedi izredno visoko, posledično je preglednost na vse strani odlična, sam občutek za volanom je tudi nekaj posebnega. Počutiš se, kot da bi vozil tank, tako visoko nad vsemi si, kar ti daje tudi navidezni občutek superiornosti v prometu. Sedeža sta udobna z ravno pravšnjim pridihom in oprijemom športnosti, športni duh vnašajo še številni rdeči detajli in delno oblazinjenje sedežev v alkantari.

Delovno okolje je v dobršni meri digitalizirano, večina funkcij je upravljivih preko osrednjega navpično pozicioniranega ekrana s Fordovim vmesnikom SYN4, ki deluje hitro, pregledno in tekoče. Hvalimo, da so poleg tega, da so upravljanje klimatske naprave prenesli v spodnji del ekrana, pod njim še vedno ohranili fizična stikala, kar pomeni, da lahko voznik in sopotnik sama izbereta, na kakšen način bosta spreminjala temperaturo in ventilacijo.

Fordov cestni Ranger s podpisom Raptor je nedvomno kralj svojega segmenta. Že zaradi svoje mišičaste pojave je fascinanten, ko pa mu dodaš še vrhunski bencinski motor z dušo in s karakterjem, postane vožnja z njim po katerem koli terenu svojevrstna in nepozabna izkušnja.