Ženevska avtomobilska ekstravaganca letos šteje že častitljivih 89 let in v tem času se je uveljavila kot najpomembnejši tovrstni dogodek na planetu, ki navkljub že desetletje dolgemu zmanjševanju zanimanja proizvajalcev za razstavljanje na tradicionalnih avtomobilskih salonih kot magnet privablja radovedne obiskovalce in z njimi tudi najpomembnejše avtomobilistične znamke sveta.
Ključ do uspeha tega sicer manjšega avtomobilističnega salona se skriva v njegovem prestižu, saj na ogled ne postavlja le najnovejše produkte širom sveta poznanih proizvajalcev, a tudi eksotične kreacije, ustvarjene v striktno limitiranih številkah in namenjene le najbolj petičnim kupcem. Le kje drugje kot v Ženevi bomo navadni smrtniki imeli priložnost takšne mojstrovine občudovati od blizu?
Da gre res za senzacijo brez primere v avtomobilski industriji, potrjuje letošnje število svetovnih in evropskih premier. Na tleh ženevskega avtosalona bodo do nedelje 17. marca obiskovalci spoznavali več kot 150 takšnih in drugačnih novosti izpod rok praktično vseh večjih igralcev. Da svojih ambasadorjev letos ne bodo poslali v Švico, so se odločili le ameriški Ford, korejski Hyundai, švedski Volvo in britanska Jaguar in Land Rover. Organizatorji šova se s tem niso preveč obremenjevali, saj so te proste stojnice hitro pograbila številna še ne svetovno poznana imena z ambicioznimi načrti.
Pa začnimo z najbolj ekskluzivnimi primerki, na katerih smo letos napasli oči. Zaradi široke ponudbe je kar težko izpostaviti zvezdo dogodka, a mislim, da ne bomo ustrelili v prazno, če zatrdimo, da je to bila Bugattijeva najnovejša stvaritev z imenom La Voiture Noire. Sicer se to sliši kot nekaj izredno sofisticiranega, a pravzaprav v prevodu iz francoščine pomeni črn avto. No, če je ime preprosto, njegove zmogljivosti in cena definitivno niso. Edinstveno vozilo, ki se poklanja historičnemu modelu Type 57 SC Atlantic, se je namreč zapisalo v zgodovino kot najdražji nov prodan avtomobil, za katerega je nek bogataš odštel 11 milijonov evrov (ta astronomska cifra je še brez dajatev, ki jih bo zahtevala država). Kljub temu da je kupec ostal anonimen, se šušlja, da gre za Ferdinanda Piëcha, bivšega predsednika uprave skupine Volkswagen. A to ni bila edina premiera Bugattija, pregrešno dragemu unikatu je namreč družbo delala posebna izdaja Chirona, ki se poklanja 110. obletnici znamenitega francoskega proizvajalca.
V Ženevi so bile s svojimi ekskluzivneži prisotne tudi druge znamke pod okriljem koncerna VW, med njimi je bil morda najbolj opazen Lamborghini, ki je publiki razkazal kar dva nora roadsterja. Že nekaj časa smo sicer vedeli, da bo na ogled postavljen postavni Huracán EVO Spyder, toda divji bikci so nas presenetili s premiero vročekrvnega Aventadorja SVJ Roadster, brezstrešnega brata avtomobila, ki je lansko leto svojo nadvlado dokazal z novim rekordom za serijske avtomobile na slovitem Nürburgringu. Poleg dveh športnikov brez strehe je razstavljal Bentley, ki je prav tako pokazal presežek avtomobilske industrije – njihova Bentayga Speed je z injekcijo moči namreč postala najhitrejši serijski SUV na svetu. Nasprotje brzinskemu luksuzu je predstavljal ultimativni zbirateljski potovalnik Continental GT, ki ga je v poklon stoletnici znamke in njeni dirkaški dediščini predelal Bentleyjev personalizacijski oddelek Mulliner. Ena najnovejših pridobitev skupine Volkswagen, oblikovalska firma Italdesign, je na dogodku pustila svoj pečat z električnim Gran Turismom, poimenovanim po kreativnemu geniju Leonardu da Vinciju.
V Švico so svoje najnovejše izdelke iz vseh koncev Evrope prišlepali tudi drugi stvaritelji superavtomobilov. Kot ponavadi je za pravi šov poskrbel Ferrari, ki je dvigoval utrip z naslednikom ikoničnega modela 488 GTB, krščenim z imenom F8 Tributo. Njegove tekmece za zelence kupcev z globokimi žepi so pokazali tudi pri Paganiju, Koenigseggu, McLarnu in Aston Martinu, ki je z novo znamko Lagonda občinstvu razkril svojega prvega SUV-ja, študijo luksuznega električarja, ki ga je navdihnil svet superjaht.
Poleg velikih imen so svoje mišice napenjali produkti običajnemu potrošniku manj znanih podjetij. Italijanska Pininfarina je navdušila z električnim GT-jem Battista, ki razpolaga z več moči kot Bugattijev priznani Chiron. Rimčev baterijski paket namreč poganja štiri električne motorje, ki razvijajo vrtoglavih 1.874 konjev. Več kot pol manj, a vseeno impresivnih 603 KM medtem rezgeta pod pokrovom elektrificiranega dvosedežnega kupeja Mark Zero, ki ga je zasnoval sin prej omenjenega Ferdinanda Piëcha. V nasprotju je tradicionalnemu motorju z notranjim zgorevanjem ostala zvesta ostro zasnovana in iz karbona zgrajena Ginetta Akula, ki jo poganja prosto dihajoči osemvaljnik.
Zdaj pa omenimo še kaj novih avtomobilov, ki si jih bo povprečni kupec celo lahko privoščil. Hitre vožnje željne avtomobiliste bi lahko prepričala mala raketa Abarth 595 esseesse, ki praznuje 70 let znamke škorpijona, električna limuzina Polestar 2, ki želi ukrasti kupce Teslinemu Modelu 3, ali pa VW-jev paradni konj Touareg, ki se na račun novega osemvaljnika uveljavi kot najmočnejši nemški dizelski SUV. Ko smo že pri SUV-jih, tančico je s svojega čisto novega modela CX-30, ki se uvršča med manjšega CX-3 in večjega CX-5, dvignila Mazda, prenovljenega GLC-ja pa so medtem pokazali pri Mercedesu. Ta je sicer v Ženevo dostavil kar šest svetovnih premier, od katerih je večina izkazovala svojo predanost elektrifikaciji. Enako pot sta ubrala nemška velikana Audi in BMW, saj na njunih stojnicah praktično ni bilo mogoče videti nič drugega kot hibride in povsem električna vozila. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je proizvajalec s štirimi krogi razkazal že svoj peti povsem električni model Q4 e-tron, ki ga bodo na trg lansirali konec prihodnjega leta. Elektrifikacija je bila na sploh velika tema na ženevski razstavi, kjer so Alfa Romeo, Fiat, Kia, Nissan, Seat, Cupra in Škoda z najbolj svežimi zelenimi koncepti prikazovali svoje prihodnje usmeritve.
Poleg najnovejše sijoče pločevine je bil soj žarometov v ločeni hali usmerjen tudi v čudovite časomere švicarskega giganta TAG Heuerja, poseben vrhunec dogodka pa je predstavljala podelitev nagrad za Evropski avto leta. 60-članska žirija je laskavi naziv prvič podelila Jaguarju, in sicer njihovemu električnemu križancu I-Pace, ki je premagal šest drugih finalistov: Alpino A110, Citroëna C5 Aircross, Forda Focus, Kio Ceed, Mercedesa razreda A in Peugeota 508.
