Funky japonski križanec

Suzukijev Ignis je prav poseben malček, ki, ali ti je všeč, ali pa ti ni, vmesne poti ni. Največ polemik dvigne njegov zadek in ravno zaradi njega je Ignis tako prikupen, poseben in drugačen, a hkrati okreten in prostoren.

S soimenjakom prve generacije nima praktično nič skupnega, razen imena in same filozofije majhnega, uporabnega SUV-ja. Oblikovno gledano ima novi Ignis kar nekaj ikoničnih elementov, za katere so navdih dobili pri starejših Suzukijevih modelih oziroma so se jim z njimi želeli pokloniti. Takšen primer so pokončne zareze v karoseriji na C-stebričku, kakršne je nosil Fronte Coupe iz leta 1971. Izstopajo tudi razširjeni blatniki, ki dajejo avtomobilu še dodaten pridih robustnosti, spredaj pa se lepo ujamejo žarometi, odeti v črno masko. Na avtomobilu seveda najbolj izstopa nenavadno privzdignjen zadek, kateremu je treba dati čas, da se ga navadimo, a svoj namen drugačnosti in posebnosti so Suzukijevi oblikovalci nedvomno dosegli.

Za 3,7 metra dolg avtomobil je Ignis izredno prostoren, saj ima izrazito kratka previsa, s tem daljšo medosno razdaljo in posledično več prostora v notranjosti. Z izjemno majhnim obračalnim krogom se odlično znajde v mestnih središčih, s svojo prostornostjo in prilagodljivostjo je tudi izjemno praktičen, saj kot edini svoje velikosti nudi pomik zadnje klopi oziroma dveh sedežev. V notranjosti sicer prevladuje v večini trša plastika, ki pa ne kvari ergonomije. Merilniki so klasični analogni, na armaturi je že poznan ekran na dotik s hitrim in z enostavnim vmesnikom z navigacijo in s prikazom zadnje kamere, v spodnjem delu armature pa najdemo futuristično oblikovano konzolo za klimatsko napravo in pod njo stikala za upravljanje asistenčnih sistemov.

Na račun štirikolesnega pogona Allgrip se Ignis ne boji zapeljati tudi na neurejen teren. Štirikolesnega pogona se ne da upravljati s stikalom in ga preklapljati po želji, kar pomeni, da sta vedno gnani prednji kolesi, v primeru izgube oprijema pa sistem aktivira še zadnji kolesni par. V ponudbi ostaja eden in edini motor, to je atmosferski 1,2-litrski štirivaljnik z močjo 90 KM, ki sicer ni najbolj poskočen, a vseeno dovolj zmogljiv, da se z njim da shajati. Edina slabost je, da ima menjalnik zgolj pet prestav, kar pomeni, da se motor pri višjih hitrostih vrti na dokaj visokih obratih, posledično pa to pomeni pretiran hrup motorja in visoko porabo goriva. Sicer Ignis v normalnih okoliščinah v povprečju ne porabi več kot 6 litrov bencina na sto kilometrov.

Prostoren, edinstven, funky malček s štirikolesnim pogonom in z bogato opremo stane 14 tisočakov.

net1

net3

net2

net4

Foto: Jan Grobelšek