Ameriški velikan

Fordov Explorer je tipični ameriški SUV, velik, glomazen, prostoren, predvsem pa zmogljiv cestni terenec, in je eden izmed večjih, če ne celo največji osebni avtomobil, ki se vozi po slovenskih cestah. Zaradi zgoraj naštetih pridevnikov, je tudi eden izmed bolj opaznih in izstopajočih terencev na slovenskem asfaltu.

Če začnemo pri njegovih gabaritih, Explorer v dolžino meri preko pet metrov, natančneje šest centimetrov več, med osema je razdalja 303 centimetre, v širino pa meter pokaže dva centimetra preko polnih dveh metrov, medtem ko se skala na tehtnici ustavi pri dveh tonah in pol. Večji in bolj impozanten je celo od Fordovega Raptorja, je namreč največji in hkrati tudi najdražji Ford pri nas. Dotični testni model z nekaj dodatki preseže ceno 80 evrskih tisočakov.

Njegov videz je tipično ameriški, visok, dolg pokrov motorja, spredaj velikanska maska, odeta v krom, dolga bočna linija, veliko stransko okno na predelu prtljažnika, v kroman odtenek pobarvana velika 20-palčna platišča in zadek s štirimi kromanimi izpušnimi cevmi so nekaj, kar ne vidiš vsak dan na slovenskih cestah, zato je avtomobil privabljal poglede mimo vozečih in mimo hodečih kot po tekočem traku.

2

4

3

V drugi sedežni vrsti so trije ločeni sedeži, vsak zase z vzdolžnim pomikom, prav tako so naklonsko nastavljiva vsa tri naslonjala. V ogromnem prtljažnem prostoru sta serijsko na voljo še dva električno pomična sedeža. Ko sta slednja postavljena, je za njima še vedno 330 litrov uporabnega prostora, ko pa sta pospravljena v ravno dno, serijsko električno upravljiv prtljažnik razpolaga z zajetnimi 635 litri uporabne prostornine.

Voznikovo delovno okolje je tudi na strani tipičnega ameriškega dizajna, kjer v večji meri prevladuje usnje, v kombinaciji z analogno in digitalizirano ergonomijo. Tako so popolnoma digitalizirani merilniki, na sredini armaturke pa je sicer ne najbolj posrečeno postavljen pokončni, na dotik občutljiv ekran. Upravljanje z njim zahteva nekaj prilagajanja, predvsem terja veliko voznikove pozornosti, je pa njegovo delovanje tekoče in razmeroma dobro odzivno. Pod njim, v spodnjem delu armaturke, se nahajajo velika, analogna stikala za upravljanje radia in klimatske naprave, ki so se že ničkolikokrat izkazala za bolj priročna in uporabna kot tista skrita v samem meniju osrednjega ekrana. Pod njimi na medsedežni konzoli najdemo vrtljivo stikalo, ki upravlja delovanje 10-stopenjskega avtomatskega menjalnika. Tako sedeži, kot tudi armaturka in obloge vrat, so odeti v debelo, mehko usnje črne barve, nekaj kontrasta pa dodajo rjavi odtenki usnja na sedežih in podpisi nivojske opreme Platinum. Prednja sedeža sta, kakopak, opremljena s funkcijo gretja kakor tudi hlajenja, in kot se za tak udoben potovalnik spodobi, tudi s funkcijo masaže.

5

7

6

1

8

Na voljo je zgolj ena pogonska opcija, in sicer priključno-hibridna, sestavljata pa jo 3,0-litrski šestvaljni turbo bencinski motor z 257 kW (350 KM) in elektromotor z močjo 75 kW, ki skupaj ustvarjata, reci piši 457 konjev sistemske moči. Zgolj na elektriko je ob polni bateriji mogoče prevoziti približno 30 kilometrov. Moč se na vsa štiri kolesa prenaša preko 10-stopenjske avtomatike, zmogljivost tega orjaka pa je v praksi nič manj kot navdušujoča. Do stotice se namreč 2,5 tone težek Explorer izstreli v vsega 6,1 sekunde in brez večjih težav doseže končno hitrost 230 km/h, pri čemer je občutek na volanu in splošno v kabini, kot bi vozili 150 km/h. Avtocestno območje je tako njegovo naravno okolje, kjer se počuti najbolje, premagovanje dolgih avtocestnih kilometrov mu je tako rekoč pisano na kožo, udobje vožnje pa je zaradi odličnega vzmetenja in foteljskih sedežev fenomenalno.

Fordov velikan pod črto navduši na vseh področjih, privzdignjen palec si prisluži na X faktorju svoje podobe, na področju prostornosti, udobja, asistenčnih sistemov, predvsem pa si vse pohvale zasluži njegov zmogljiv in hkrati presenetljivo varčen priključno-hibridni pogonski sklop, ki omogoča, da se je takšen velikan, z na papirju velikim in s potratnim bencinskim motorjem, zmožen voziti zgolj na čisto elektriko in tako malenkostno prispevati k bolj zelenemu okolju.

Foto: Jan Grobelšek