Vsestranski mestni SUV

Suzukijeva Vitara ostaja eden izmed najbolj priljubljenih manjših SUV-jev s štirikolesnim pogonom pri nas in je realno tudi eden izmed najboljših, kar se tiče terenskih voznih lastnosti v razredu, v kombinaciji z vsakdanjo uporabnostjo in udobjem.

Suzukijeva aktualna Vitara že prihaja v leta in počasi bo čas za kakšno večjo nadgradnjo, morda celo novo generacijo, a zaenkrat so Vitari vdahnili nekaj mladosti z novim blago hibridnim pogonskim sklopom in nekaj kozmetičnimi popravki. Še vedno ostaja vizualno robustna, z ostrimi linijami, predvsem na zadku, kjer se v lučeh skriva nova LED grafika, spredaj pa je nekoliko bolj moderna z nekaj več dodanega kroma. Izgleda celo šminkerska, čeprav zelo rada zapelje izven urejenih cestišč, kjer s svojim štirikolesnim pogonom tudi blesti, možnost zaklepa sredinskega diferenciala pa ji omogoča premagati še kakšno neurejeno pot več in lažje preplezati kakšno manjše skalovje.

Z rahlo prenovo so ponudbi dodali nove barve in platišča ter možnost izbire dvobarvne karoserije, pri čemer je imela testna Vitara v črnino odeto streho, stebričke in stranska ogledala, za še večji kontrast z rdečo karoserijo so bila zatemnjena tudi stekla.

ig2

net3

ig1

Bistvo testne Vitare je tokrat temeljilo predvsem na že dobro uveljavljenem 1,4-litrskem turbobencinskem štirivaljniku, ki skupaj z električnim motorjem in manjšim litij-ionskim akumulatorjem tvori 48-voltni blagi hibridni sklop. Električni motor poleg tega, da pomaga pri rekuperaciji energije in zagonu motorja, dejansko tudi asistira bencinskemu pri pospeševanju in speljevanju. Nov hibridni pogonski sklop je sicer motorju odvzel 10 konjskih moči – sedaj jih razvija 130, a je zato pridobil 15 Nm navora, dejansko pa bistvene razlike v moči v primerjavi s predhodno zasnovo motorja ni občutiti. Zaenkrat je edina hiba tega pogonskega sklopa ta, da ga ni mogoče združiti s samodejnim menjalnikom, zato je trenutno na voljo le v kombinaciji s 6-stopenjskim ročnim.

Vožnja je še vedno dokaj dinamična, motor se rad zavrti v višje vrtljaje, pri čemer poraba nima nič proti, vseskozi se je namreč gibala med 6 in 7 litri na 100 km, kar je super številka. Avtomobil se sicer pelje izredno lepo, je udoben in prostoren, le volanski mehanizem bi bil za vožnjo po običajnih cestah lahko malce bolj obtežen, ga je pa zato toliko večji užitek vrteti na neurejenem terenu, kjer je Vitara praktično doma.

Delovno okolje ostaja v večini nespremenjeno, še zmeraj je kar nekaj robustne trde plastike, a to Vitari ne gre zameriti, je in ostaja pravi delovni stroj z elegantno-mestnim priokusom po dostopni ceni, pri čemer še vedno potniki lahko uživajo v vseh multimedijskih in varnostnih funkcijah, v ogromnem panoramskem strešnem oknu, se vozijo na udobnih, v alkantaro oblečenih sedežih in nenazadnje to lahko počnejo na neurejeni podlagi, brezskrbno z odličnim štirikolesnim pogonom.

vitara (2)

vitara (1)