Ljubljana je kot mesto, vključeno v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest, v skladu s celostno prometno strategijo začrtala jasno vizijo urbane prihodnosti. Do leta 2030 bo s številnimi projekti in aktivnostmi dosegla ogljično nevtralnost, pomemben del te poti pa predstavlja prav javni potniški promet. Spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti ter izboljšave in spremembe v mestnem prevozu so ključni za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V Ljubljanskem potniškem prometu zato korak za korakom posodabljamo vozni park, vlagamo v novo infrastrukturo in spodbujamo potnike, da kot trajnostno izbiro izberejo avtobus.
Do konca desetletja bodo vsi dizelski mestni avtobusi zamenjani z električnimi in vodikovimi vozili, plinski avtobusi pa bodo prešli na biometan. To pomeni, da bo celoten vozni park ogljično nevtralen in pripravljen na izzive prihodnosti. Prvi vodikov avtobus je že v uporabi, sedem novih pa pričakujemo v drugi polovici oktobra.
Posebnost strategije LPP, ki jo vodi Dr. Rok Vihar je kombinacija električnih in vodikovih avtobusov, saj ima vsaka tehnologija svoje prednosti. Električni so optimalni za krajše mestne relacije in so zelo učinkoviti, medtem ko vodikovi omogočajo daljši doseg in hitro polnjenje, kar je ključno pri daljših linijah. Prav ta kombinacija zagotavlja večjo fleksibilnost, zanesljivost in ekonomičnost delovanja. Hkrati pa vodik predstavlja pomemben energijski vektor prihodnosti, saj omogoča shranjevanje presežkov energije iz obnovljivih virov, ki jih lahko kasneje uporabimo za pogon vozil.
Za podporo prehoda v trajnostno mobilnost v sodelovanju z Energetiko Ljubljana gradimo novo polnilno infrastrukturo. Električne polnilnice bodo vzpostavljene na sedežu LPP in v Stanežičah, kasneje pa še na Verovškovi ulici. V Stanežičah nastaja tudi vodikova polnilnica z zmogljivostjo 160.000 kilogramov vodika letno, ki bo omogočala polnjenje avtobusov na dveh priključnih mestih. Energetika Ljubljana medtem gradi tudi sončno elektrarno z močjo 2 MW v Kosezah, kjer bo do leta 2026 postavljena tudi naprava za proizvodnjo zelenega vodika. Do takrat se bo vodik zagotavljal z nakupi na trgu, dolgoročno pa bo celotna oskrba temeljila na lokalni proizvodnji.
Učinki novih tehnologij so že danes jasno merljivi. En vodikov avtobus prihrani do 116 ton ogljikovega dioksida letno, kar pomeni skoraj tisoč ton manj izpustov pri osmih avtobusih, ki bodo kmalu vozili po ljubljanskih ulicah. To je enako, kot če bi z mestnih cest odstranili približno 400 osebnih avtomobilov. Poleg neposrednega zmanjšanja emisij pa javni prevoz prispeva tudi posredno – vsak potnik, ki namesto avtomobila izbere avtobus, pomaga zmanjševati prometne zastoje, hrup in skupni ogljični odtis mesta.
Pogled naprej je jasen. Do leta 2026 bo Ljubljana imela že deset vodikovih in 28 električnih avtobusov, do leta 2030 pa bo vozni park v celoti ogljično nevtralen. Ljubljanski potniški promet tako ne gradi le sodobnega sistema javnega prevoza, temveč ustvarja čistejše, bolj zdravo in trajnostno mesto za vse prebivalce in obiskovalce prestolnice je poudarila Mojca Mohar, ki v LPP skrbi za stike z javnostjo.
