Kaj vse vpliva na varnost v prometu? So stvari, na katere imamo vpliv in so tiste, na katere ga nimamo.
Imamo štiri stebre vplivov na varnost. Prvi zelo pomemben vpliv na varnost v prometu so varne površine za promet. Na te lahko vplivamo. Če imamo varne prometne površine, ki so ravne, dovolj široke, da sprejmejo dovolj prometa in so zaščitene z varnostnimi ograjami, so za udeležence v prometu varne. Vsi morajo imeti svoj del cestnih površin, le tako bo zagotovljena varnost. Ne moremo govoriti o varni cesti, če ni prostora za pešce, kolesarje, motoriste. Po cesti se ne gibljejo samo avtomobili, to vedno pozabljamo. Vsak potrebuje svoj prostor, ki je natančno označen. Na izgradnjo cest imamo šoferji resničen vpliv. Iz naših prihodkov moramo oddvojiti toliko sredstev za izgradnjo varne infrastrukture, kot jih naraščajoč promet potrebuje. Res pa smo v zamudi pri izgradnji cest, in to je naša napaka. Drug steber varnosti v prometu so varna prevozna sredstva. Od prvih avtomobilov, ki so bile kočije z motornim pogonom, do sodobnih varnih avtomobilov, je ogromna razlika. Tretji steber smo mi, udeleženci v prometu. Tukaj je veliko možnosti na nas samih, da postanemo boljši udeleženci. Moramo se zavedati, da je naš vstop na cestne površine povezan tudi z našo odgovornostjo, kako se bomo obnašali na cestnih površinah. Ali bomo brezglavo skočili na cesto ali bomo prej pomislili razumsko, da gremo na cestno površino, kjer moramo upoštevati skupno dogovorjena pravila in naš um, ki vodi naše telo, ki je biološki avtomat. Če se bomo v prometu obnašali iracionalno, to pomeni, da bomo zapostavili naš rezon, torej naš um. Človek, ki hodi po cesti ali vozi podzavestno, se iracionalno predaja čustvom in instinktom, ki vladajo podzavesti. Takšen udeleženec v prometu se sploh ne zaveda, kako vozi in je zato nevaren voznik. Najhuje je, da se preda iracionalnemu vedenju s tem, da ga vodijo negativna čustva, kot so strah, jeza, agresija in na koncu tudi seksualnost. Takšen voznik bo vozil hitro, bo izsiljeval in se grdo obnašal do drugih udeležencev v prometu. Tistega, ki v mirnem prometu divja z vozilom z odprtim izpuhom, vodijo nizka čustva, na koncu tudi seksualnost in napuh. Ko ta oseba racionalno pomisli na svoja dejanja, je zgrožen, kako je ukrepal, ko ga je vodila podzavest. To so psihološki efekti in ravno o tem je treba govoriti in učiti naše udeležence v prometu. S predavanji psihiatrov, ki te stvari bolj obvladajo, bomo nevarne voznike prevzgojili v mirne, racionalne voznike, ki bodo uporabljali svoj um in ne nizkotna čustva. Če uporabljamo um, torej smo razmišljajoči, vemo, da ne moremo jemati stimulansov in opiatov, ko smo udeleženci v prometu. To je naše razmišljanje, preden kar koli konzumiramo. Tako naše dejanje je racionalno in če pod vplivom stimulansov gremo za volan, smo se vedli iracionalno, torej narobe. Ta del šolanja varne vožnje v predavanjih danes manjka in je resnično zelo pomemben. Četrti vpliv na varnost na splošno in tudi v prometu je usoda, ki vemo, da ni zemeljska in ima velik vpliv na naša življenja, vendar o tem, na kar ljudje nimamo vpliva, tokrat ne bom govoril. Tema o varnosti v prometu je tako obsežna in resnično važna, da bi za to lahko napisal knjigo in ne samo ta kratki uvodnik.