Njegova ekscelenca Horacio Pagani je kreirala mojstrovino na štirih kolesih, katero je navdihnil vsem poznan genij Leonardo da Vinci. Zato so Milano, središče italijanske renesanse, izbrali za svetovni debi karbonske stvaritve, ki je navdušila izbrano publiko v družbi da Vincijevih umetniških del in v objemu klasične glasbe, ki jo je komponiral nihče drug kot mladi Horacio Pagani.
Če je definicija utopije “načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv”, to nikakor ne velja za Paganijevo Utopio, ki jo je glava butične manufakture Horacio s pomočjo svoje ekipe realiziral v resničnem svetu, pri čemer so jih – kot Leonarda da Vincija – vodili principi umetnosti in znanosti. Potrebnih je bilo več kot štiri tisoč skic, deset pomanjšanih modelov, dva avtomobila v merilu 1:1 kot tudi nešteto idej, raziskav in poskusov na osmih prototipih, da je po dolgih šestih letih superavtomobil Utopia ugledal luč sveta. Vložen trud in vsa odrekanja so bila več kot vredna, ko so oblikovalci in inženirji ponosno stali pred finalnim produktom, ki predstavlja vrh v smislu oblikovanja in tehnologije. V skladu s tem je povsem razumljivo, da so vozilo z dvanajstvaljnim utripajočim srcem opremili s ceno, ki presega dva milijona evrov.
