Ford s Pumo narekuje nove SUV trende

Ford je po dvajsetih letih ponovno obudil ime Puma. Slednje ne predstavlja več majhnega utesnjenega kupeja – nanj po novem sliši mišičast, atraktiven mestni križanec, ki temelji na kombilimuzini Fiesti.

Oblika Pume je kompaktna in dinamična, njena podoba je široka in mišičasta in pravzaprav s Fiesto nima prav nič skupnega. Spredaj izstopa visoko dvignjen pokrov motorja, nad katerim so nameščeni izbuljeni žarometi z razgibano LED grafiko, oblikovno pa dejansko spominjajo na žaromete iz prvotne Pume. Stranska linija in zadek delujeta razigrano, vse skupaj seveda izgleda toliko bolje s paketom ST-Line X, ki je krasil testno Pumo. Slednji tako prispeva velika, 18-palčna platišča, zatemnjena stekla s črno obrobo, pa povsem črno masko spredaj in napis Puma na zadku v črni barvi, ki se lepo zlije z modro barvo karoserije. Na račun paketa opreme so v barvi karoserije tudi obrobe blatnikov, zato avtomobil deluje še bolj atraktivno. Ko smo že pri opremi, skupaj je imela Puma za kar dobrih 5 tisočakov dodatkov, od tega je na primer treba odšteti tisočaka za veliko panoramsko strešno okno, 1.400 evrov za asistenčni paket, 680 evrov za zimski paket in skoraj tisočaka za polne LED žaromete.

Puma je sicer na voljo z dvema motorjema, z 1,5-litrskim dizlom in z litrskim turbo trivaljnikom, z 92 ali s 114 kW. Mi smo preizkusili že večkrat preverjeni trivaljni turbo bencinar, ki v svoji najzmogljivejši različici razvija 155 konjskih moči. Motorju pomaga še blaga 48-voltna hibridizacija, zaradi česar je sama vožnja še bolj uglajena, prav tako delovanje start/stop sistema. V praksi to pomeni, da se motor izklopi, še preden avtomobil popolnoma ustavimo, ob ponovnem speljevanju pa se povsem neslišno in uglajeno prižge nazaj. Seveda blaga hibridna tehnologija s tem pripomore tudi k manjši porabi goriva, saj motorju pomaga z navorom, ob popustitvi stopalke za plin pa voznik polni baterijo, kar se občuti kot blag pojemek.

puma3

puma1

puma2

Kot je že značilno tako rekoč za vse Fordove modele, da se peljejo zelo dobro, ni nič drugače z novo Pumo, ki temelji na Fiestini družini. V primerjavi s sestrskimi modeli se v zavojih malce več nagiba, kar je tipično za avtomobil z višjo oddaljenostjo od tal. Je pa med konkurenti brez primere vsekakor najbolj športna in dinamična, igriva, če želite. Nima pa v ponudbi, kot je za manjše mestne križance značilno, štirikolesnega pogona. Na žalost si tudi ni mogoče omisliti samodejnega menjalnika, vsaj zaenkrat ne.

V kabini je sicer vse identično kot pri Fiesti, z izjemo popolnoma digitaliziranih merilnikov, pri katerih sem morda pogrešal nekoliko več grafične prilagodljivosti. Lepo bi bilo videti tudi kakšno oblikovno posebnost v kabini, ki bi bila rezervirana samo za Pumo, saj je praktično identična zasnova notranjosti v več različnih modelih zelo monotona. A to je na žalost praksa vseh avtomobilskih znamk.

Notranjost je bila odeta v črnino, na sedežih najdemo delno usnje in alkantaro v kombinaciji z rdečimi šivi, ki niso prisotni samo na sedežih, temveč tudi na volanu, ob prestavni ročici, na ročni zavori in na oblogah vratnih panelov. Sicer so v kabini uporabljeni mehki in kakovostni materiali, najdemo tudi kar nekaj dodatkov v imitaciji karbona.
Za konec morda še nekaj o najbolj presenetljivem delu avtomobila, in to je prtljažnik. Najprej naj omenim, da se odpira elektronsko, pravzaprav z brco pod odbijačem, kar je za ta segment redkost. Prtljažnik je s 465 litri prostoren, prava domiselnost se skriva v njegovem dnu, kjer je Ford umestil veliko luknjo oziroma uporabni predal z 80 litri prostornine. Obložen je z gumo in na dnu ima tudi čep za preprosto čiščenje. Kaj boste prevažali v njem, je odvisno le od vaše domišljije.

puma5

puma6

puma4