Legendarne ameriške mišice

Čeprav ni tako agilen kot Porsche 911 in niti približno tako prestižen kot Mercedes, ima Mustang nekaj, kar večini novodobnih avtomobilov manjka, in to je karakter. Je brezkompromisno avto z dušo, avto, katerega je potrebno znati voziti in tudi krotiti.

Zato je Mustang z razlogom najbolj popularen športni avtomobil na svetu. Ima pač druge čare, ki te po svoje povsem prevzamejo, le možnost mu moraš dati. Enostavno ima karizmo in tisti uau faktor, tako ob pogledu nanj, kot tudi med samo vožnjo, pa čeprav niti približno ni vozniško tako dober kot drugi evropski športni avtomobili. Že samo parkiran na parkirišču je kot po tekočem traku privabljal poglede mimoidočih, ogromno je bilo tudi mladine, ki je že od daleč z navdušenjem kričala »mustaaang, mustaaang« in se silovito podala v dir proti rumeno-oranžni pošasti (ne morem se odločiti, ali je rumene ali oranžne barve) in jo začela z navdušenjem fotografirati. In tudi starejši možakarji so z veseljem pristopili in si Mustanga ogledali pobliže in še sami prosili ženo, da stisne še eno fotko za spomin. Ne spomnim se, kdaj bi kakšen testni avtomobil požel toliko zanimanja, navdušenja in odobravanja kot tale legendarni Mustang. Enostavno ima karizmo. Seveda je pač silhueta tista, ki ga dela prepoznavnega, dolg pokrov motorja kot ponedeljek, široki, mišičasti boki, majhna stranska stekla, nizko težišče. Linije so ostre in markantne. Kombinacija rumene karoserije s črnimi platišči in črno masko je zgolj pika na i.

5

1

4

3

2

Srce tega Mustanga je seveda velikanski, 5-litrski osemvaljnik, ki na zadnja kolesa pošilja 450 konjskih moči in preko 500 Nm navora, vse skupaj pa uravnava kar 10-stopenjski samodejni menjalnik. Slednji ni najbolj hiter ob počasnejši vožnji in zna cukniti na vsake toliko, a ko enkrat dobiš občutek na gasu, je vse skupaj lažje. Seveda pa v načinu Sport ali Race, ob polnem plinu in zveznem naraščanju hitrosti, menjalnik pokaže malce več življenja. Po drugi strani pa, če ga voznik preseneti in kar naenkrat odločno pohodi stopalko za plin, menjalnik silovito vrže kar nekaj prestav nižje, včasih celo izbere napačno, in se potem še ob pospeševanju lovi z izbiro tiste prave optimalne prestave, kar zna biti malce moteče.

Avtomobil ima tolikšno zalogo moči, da pravzaprav z mesta speljuje kar v drugi prestavi, pri hitrosti 50 km/h pa pelje že v šesti. Do stotice pospeši v 4,3 sekunde, dvestotico pa doseže tako hitro in varno, da je že kar smešno. Občutek pri takšni hitrosti v kabini Mustanga, v objemu mišičaste karoserije, je pravzaprav tak, kot da bi se peljal 130 km/h, pri 130 km/h pa je občutek, kot da bi se cjazil 60 km/h. Da gre za pravega Mustanga, bodo mimoidoči lahko spoznali po znački GT na zadku in štirih izpušnih ceveh. Gromenje iz njih je tako močno, da so Mustangu namenili celo program Silent Mode, ki zaduši auspuhe in tako poskrbi, da bodo sosedje lahko v miru spili jutranjo kavico.

Notranjost? Delovno okolje v Mustangu ostaja tipično ameriško. Veliki zračniki, velik volan, veliko fizičnih stikal, velikih gumbov in velika usnjena fotelja. Posodobili so tudi merilnike, ti so po novem digitalni. Mustang seveda ostaja žejen sopotnik, včasih zna z lahkoto popiti tudi preko 20 litrov na sto. Legenda preko sebe pač ne more, niti ne želi.

6

8

9

10

Foto: Jan Grobelšek