Trojka ostaja sinonim popolne lege na cesti

BMW-jeva serija 3 je od nekdaj bila pravi sinonim za to, kako naj bi izgledala popolna lega vozila na cesti in z novo generacijo trojke je Bavarcem uspelo potrditi to trditev. Z vidika voznika je avto prava avtomobilistična poezija.

Z oblikovalskega vidika se mi na prvo žogo nova serija 3 ni zdela nič posebnega. Pričakoval sem pravo oblikovno revolucijo, ker gre namreč za novo generacijo legendarne serije. A to so bile le moje prve misli, ko sem na spletu gledal promocijske fotografije.

No, kaj hitro sem besede vzel nazaj, ko sem točno tale testni primerek, oblečen v paket M Sport, zagledal na parkirišču. Bleščeča se temno modra barva, atraktivna 19-palčna platišča, športni odbijači z velikimi režami, zatemnjena stekla in temni okvirji okoli njih, namreč naredijo svoje. Tople vode tako Bavarci niso odkrivali, ampak so prej stavili na evolucijo že poznanega in preverjenega, pa čeprav so novi trojki namenili nekaj povsem unikatnih detajlov, kot sta zareza na prednjih lučeh in oblika zadnjih luči, ki iz strani nesporno spominjajo na tiste iz modelov Lexus.

insta 3

DSCF7829

insta 1

DSCF7808

DSCF7805

insta 2

Notranjost nosi povsem novo oblikovanje, ergonomijo kakršno smo videli že v X5 in seriji 8, le da je pri trojki vse skupaj malce bolj utesnjeno, vozniško usmerjeno. Še zmeraj z oblikovalskega vidika ni nobenega presežka, ampak je stvar zastavljena logično, sveže in kar je najpomembneje, kakovostno in uporabniško odlično. Sam bi morda edino posegel po izbiri bolj svetle notranjosti, saj črnina armature, volana in sedežev, kakor tudi stropa, deluje malce monotono. Voznika objemajo športni, električno nastavljivi sedeži z M-šivi in vrhunsko bočno oporo. Nova je tudi osrednja konzola s prestavno ročico in z gumbi, ki so zliti skupaj s plastično površino. Z estetskega vidika lepše, z uporabniškega malo slabše, saj zahteva na primer menjava voznih programov med vožnjo več voznikove pozornosti in s tem odmik pogleda od ceste. Tudi BMW je bil primoran opustiti analogne merilnike, da bi bil v koraku s časom, zato je nova trojka prejela digitalni informacijski zaslon, ki bi bil lahko še za odtenek bolj prilagodljiv glede samega izgleda in prikazanih informacij, a mu to sploh ne štejem v minus, ker je projekcija informacij na vetrobranskem steklu ena boljših v avtomobilski industriji. Površina, na kateri se izpisujejo informacije na šipi, ki si jih voznik izbere sam, je zares ogromna, svetilno odlična in pregledna.

Odlični so tudi LED žarometi, v laserski izvedbi jih najdemo na seznamu dodatne opreme in v praksi iz noči naredijo dan, dobesedno, pri čemer nikoli ne zaslepijo nasproti se vozečih vozil niti vozila pred nami. Osrednji zaslon je dobil novo verzijo infotainmenta, na katerega se hitro navadiš, določene funkcije se lahko opravljajo tudi s kretnjami rok. Testnik je bil kakopak bogato založen z opremo, te je bilo za približno 25 tisočakov, med katerimi je bilo ogromno varnostno-asistenčnih sistemov, med njimi tudi sistem, ki je sposoben samodejno krmiliti vozilo po avtocesti znotraj voznega pasu, pri čemer mora voznik le na nekaj sekund z dotikom volana potrditi, da je živ, zdrav in priseben. Če voznik tega ne stori, avtomobil sprva odda nekaj alarmnih piskov, nato pa začne postopoma, do popolne zaustavitve varno zavirati.

insta 4

DSCF7860

DSCF7865

DSCF7858

DSCF7853

DSCF7852

Za konec pa najslajše. In to je vožnja in vse, kar je z njo povezano. Najprej se dotaknimo oznake na zadku vozila. Ob pogledu na napis 330i vsakemu puristu kar zaigra srce. A pozor! Številke v tem primeru niso to, kar si je praktično vsak predstavljal, ko je zagledal avto. V tem primeru to ne pomeni, da je pod pokrovom motorja šestvaljnik s tremi litri prostornine, temveč 2,0-litrski motor s štirimi valji. Priznam, ne sliši se najbolj obetajoče, a v praksi 258 konjskih moči, ki jih perfektni 8-stopenjski menjalnik pošilja zgolj na zadnji kolesi, dela vozniške čudeže. Do stotice pospešijo v manj kot šestih sekundah in pospeševanje ustavijo pri elektronsko omejenih 250 km/h. Tudi sam zvok štirivaljnika pozitivno preseneti, z rahlim grgranjem ob startu in prijetni zvočni kulisi v načinu sport, pa čeprav malce umetno prirejeni ob prestavljanju navzgor in navzdol. Fantastična je tudi poraba, ki je ob umirjeni vožnji na relaciji brez težav med 6 in 7 litri, a v povprečju računajte, da porabi med devetimi in desetimi litri, kar je popolnoma pričakovano oziroma povsem sprejemljivo.

Vožnja kot celota je z vozniškega vidika prava poezija, za kar poskrbi natančno podvozje M in odziven krmilni mehanizem. Podvozje je športno naravnano in prilagojeno za dinamično vožnjo v vseh pogledih, tudi v načinu comfort, zato pretiranega udobja pač ne gre iskati, je pa zato lega na cesti perfektna. Posebne usluge mu ne delajo niti velika, 19-palčna platišča. Pogon je, kot se za športno naravnan avtomobil spodobi, speljan na zadnji kolesi in ob vsej elektroniki se je treba pošteno pomatrati, da zadek zapleše. A je zato vožnja toliko bolj uživaška, ker ni treba neprestano skrbeti, kdaj ti bo ob malce močnejšem pritisku na plin odneslo zadnji del in zato lahko veliko bolj mirno v športni vožnji uživajo tudi manj vešči hitrega vrtenja volana in popravljanja smeri.

Za takšen paket BMW želi 70 tisočakov. Tisti, ki jih nima, bo rekel absolutno preveč, tisti mladič ali gospod z mlado dušo, ki pa jih ima in rad vozi dinamično s popolno lego na cesti, jih bo brez večjih težav odkartal.

Foto: Jan Grobelšek