Pri znamki poskočnega konjiča imajo program za ljudi, ki jim običajen Ferrari preprosto ni dovolj poseben. Kar je približno tako, kot če bi se pritoževali, da je zasebno letalo premalo ekskluzivno. Najnovejši rezultat se imenuje CZ26: unikatni superšportnik na osnovi SF90 Stradale, ustvarjen za ameriškega naročnika z očitno zelo zanimivim okusom.
Ferrari CZ26 ni nova serija, omejena izdaja ali avtomobil, pri katerem morate pohiteti do prodajalca. Izdelan je bil natanko eden. Nastal je v Ferrarijevem oddelku Special Projects, kjer dovolj vztrajni – in finančno primerno podprti – kupci skupaj z oblikovalskim centrom v Maranellu ustvarijo avtomobil, ki ga sosed zagotovo ne bo parkiral pred isto restavracijo.
Pod karoserijo ostaja SF90 Stradale, kar pomeni, da CZ26 že v osnovi ni ravno nedolžna igrača. Kombinacija štirilitrskega V8 z dvema turbinama in treh elektromotorjev razvije skupno tisoč ponijev. Skratka, dovolj, da se vam naslednji ovinek približa precej hitreje, kot ste načrtovali.

Toda bistvo CZ26 ni v dodatnih konjih. Ferrari je mehaniko SF90 oblekel v povsem novo karoserijo, ki deluje, kot da je pobegnila iz oblikovalskega studia leta 2040. Nizka, široka in izrazito horizontalna silhueta je skoraj arhitekturna. Osrednji del karoserije deluje kot kompaktno jedro, okoli katerega so poudarjeni blatniki, zaradi katerih avtomobil na cesti deluje, kot da je pojedel nekaj precej bolj mišičastega za zajtrk.
Spredaj kraljuje široka maska z izjemno tankimi, skoraj skritimi svetili, škrgami, senzorji in aerodinamičnimi elementi. Zadaj je zgodba še bolj dramatična: lebdeče luči, velik spojler in difuzor, ki je videti dovolj resno, da bi lahko z njim rezali pršut.
In ni samo za predstavo. Ferrari je predelal hlajenje, položaj hladilnikov, zračne kanale in dno avtomobila. Sprednja zračnika umirjata turbulenco okoli koles, zadnji spojler in novi difuzor pa ustvarjata več pritiska k tlom. Pri CZ26 torej oblika ne sledi zgolj funkciji – z njo gre na espresso in potem skupaj napadeta ovinke.
Karoserija je odeta v odtenek srebrne s kovinskim efektom, za spremljavo pa so dodani živo rdeči detajli in ogljikova vlakna. Specialna platišča, titanovi zaključki izpuha in črna streha dokončajo videz futurističnega cestnega orožja.

Podobna zgodba se nadaljuje v kabini: mat črna tkanina in karbon v kontrastnem saten zaključku, za nameček pa še tridimenzionalno tiskani vložki sedežev v sijoči rdeči. Diskretno? Niti približno. Toda pri avtomobilu, ki obstaja v enem samem primerku, je diskretnost približno tako pomembna kot prostornina prtljažnika v dirkalniku.
CZ26 je zato predvsem dokaz, kaj se zgodi, ko Ferrari kupcu ne ponudi konfiguratorja, ampak skoraj prazno risalno desko. In očitno tudi vpraša: »Kako daleč želite iti?« Odgovor tega ameriškega naročnika je bil precej preprost: do konca.






