Nov šampion segmenta?

Bili so časi, ko so bile takšne kombilimuzine najbolj vroč in najbolj zaželen segment avtomobilov na trgu, Golf GTI pa je bil nesporni kralj vseh, brez prave konkurence. In ker se časi spreminjajo, so sedaj najbolj popularni družinski SUV-ji, med hot hatchi pa ima legendarni GTI malo morje konkurentov.

In eden izmed bolj trdih trnov v peti GTI-ja je poleg izredno popularnega Megana R.S. Fordov Focus v športni različici ST, ki bo prevzel štafetno športno palico v Fordovi ponudbi, saj se namreč še bolj brutalni in dirkaško napiljeni Focus z oznako RS poslavlja. Športna različica ST je lahko na voljo tudi v dizelski izvedbi, kakršno smo preizkusili v karavanski inačici Focusa, kjer razvija 190 KM. Tokrat smo na test zapeljati pravi puristični, športno nastrojeni paket z bencinskim motorjem, ki razvija kar 280 konjev, ki jih voznik na prednji kolesi prenaša preko 6-stopenjskega ročnega menjalnika.

Že sama pojava naježi kožo, jezna črna maska, antracit lita platišča, strešni spojler, difuzor, dvojni zaključek izpušne cevi in nenazadnje, v oči bodeča, strupena rumeno-oranžna barva, ki poskrbi, da se bodo mimoidoče glave obračale kot po tekočem traku, pa tudi vsi pred vami vozeči na avtocesti se bodo iz prehitevalnega umikali na vozni pas in vam odstopali prednost.

Nemudoma, ko pokukaš v notranjost, so sedeži tista prva stvar, ki ti da vedeti, če ti že izstopajoča zunanjost ni, da gre za malce bolj resen in močan stroj. Še posebej, ko se zliješ v eno s športnimi sedeži Recaro in položiš roke na odebeljen, v usnje oblečen in z rdečimi šivi prešit volan, ki je na spodnjem delu ostro odrezan, veš, da imaš opravka z avtomobilom, ki ljubi hitrost in ovinke, in obeta, še preden sploh stisneš gumb za zagon motorja. Sicer pa je zasnova delovnega okolja z izjemo sedežev, športnega volana in značk ST, praktično identična preostalim, bolj plebejskim Focusom.

Ko prižgeš motor, se ti na usta prikrade takšen hudomušen nasmeh, ker se zavedaš, da boš v naslednjih nekaj sekundah na cesto pognal 280 konjev, ki jih z izredno natančno prestavno ročico s kratkimi prestavnimi razmerji krotiš po svojih zmožnostih in željah. Super izkušnja in zadeva, ki sem jo nemudoma opazil, je ta, da motor samodejno dodaja tako imenovan medplin in turbino vseskozi drži v nekem optimalnem območju vrtljajev, kar pomeni, da bo vsakokrat, ko boste spustili stopalko za plin, ob ponovnem pritisku na istih vrtljajih in brez turbo luknje pripravljen na novo pospeševanje. Še preden sploh voznik do konca postavi ročico menjalnika v položaj nižje, recimo iz tretje v drugo, prestava svoje delo opravi predčasno, kar se občuti v ročici, na sklopki, kakor tudi pri samem motorju.

ST se najbolje počuti na grobem asfaltu in v seriji zavojev, na gladkem se namreč športne pnevmatike rade zavrtijo v prazno, po ravnem voziti takšen avto pa nima ne smisla, še manj užitka. Do stotice z mesta poskoči v manj kot 6 sekundah in na papirju pospešuje vse do 250 km/h.

Pristne, puristične dirkaške užitke pomaga ustvariti tudi trše in nižje podvozje, kakor tudi izboljšan in obtežen krmilni mehanizem, ki je pri Fordih nasploh odličen, v ST paketu pa je vrhunski. Pogrešal sem edino malo več akustične drame iz izpušnih cevi in malo manj umetnega zvoka preko zvočnikov v kabini. Ampak ko 2,3-litrski EcoBoost dovolj ogreješ, se tudi on lepo oglaša ob visokih vrtljajih, ob nizkih pa malce zadržano, a še vedno ravno prav globoko grgra. Ko pa si tako ali tako v elementu med ovinki, šteje samo eno, in to je pristni vozniški občutek na volanu, ki ga Focus ST pričara z odliko.