Ne dolgo nazaj je na sceno pridrvel McLarnov prvi hibrid – Artura, ki je združil več kot pol stoletja znanja s področja čistokrvnih dirkalnikov in cestnih pošasti v novo generacijo superavta, vendar je kljub šoku elektrike ostal zvest zavzetosti za puristično povezavo voznika in vozila, v katero veruje tudi njegova nova brezstrešna sestra.
Da bi znamko pripeljali v novo dobo elektrifikacije, so bili McLarnovi inženirji in oblikovalci soočeni z izzivom stvaritve serijskega hibridnega superavtomobila, ki bi balansiral potrebe bodočnosti z vrhunskimi performansami, s katerimi so se dokazali dosedanji produkti britanskega proizvajalca. V mnogih pogledih je bila Artura za McLaren revolucionarna: ne samo da je prvi model, baziran na novi karbonski arhitekturi, optimizirani za hibridne pogonske sklope, prav tako uvaja nov šestvaljnik in menjalnik ter svežo zasnovo kabine, pri kateri je vredno izpostaviti prilagodljive školjkaste sedeže in 8-palčni multimedijski zaslon.
Ker je eden od ključnih elementov McLarnove filozofije ultra lahka gradnja, je projekt ponudil mnogo priložnosti za inovacije, saj je Artura morala kljub dodatku električnega motorja in paketa baterij ostati manekensko vitka. Logično je sledil izreden shujševalni program, ki se je dotikal vseh faz razvoja vozila. Po dieti je Artura na vagi pokazala hvale vrednih 1.498 kilogramov, kar lahko osramoti še tako dovršene italijanske beštije, ki pa ne nosijo dodatne teže, ki jo prinaša hibridna zasnova.
Utripajoče srce Arture, ki zasleduje cilj surove zmogljivosti, ni poznani osemvaljnik, ampak šestvaljni bencinar z dvema turbopolnilnikoma, ki je od slednjega 50 kilogramov lažji, obenem pa tudi krajši, s čimer omogoča dobrodošel prihranek prostora. Kompaktni 3,0-litrski V6 deluje v harmoniji z elektromotorjem, ki je s svojim takojšnjim navorom zaslužen za kot britev oster odziv in za dih jemajoče pospeševanje: 0-100 km/h v 3 sekundah, 0-200 km/h v 8,3 in 0-300 km/h v 21,5 sekundah. Te specifikacije so obljubile res noro izkušnjo za volanom 670-konjskega hibrida, ki neha vleči šele, ko digitalni kokpit izpiše cifro 330.
Seksi telescu pa so mojstri sedaj odrezali streho, s čimer je nastal Artura Spider, prvi hibridni kabriolet iz Wokinga, ki dodaja novo vznemirljivo dimenzijo McLarnovi prodajni liniji Supercar. Preobrazbo so izvedli z veliko mero elegance, a kaj drugega tudi nismo pričakovali od proizvajalca, ki nas je v preteklosti razveselil s toliko spektakularnimi dizajni, ki so krasili stene naših otroških sob. A dela ni imela le oblikovalska ekipa z vizualnimi modifikacijami, temveč so garali tudi inženirji, ki so z rekalibracijo pogonske enote omogočili naskok v moči v vrednosti 20 konjičkov. Morda se to ne sliši veliko, toda v povezavi s predelavo menjalnika za 25 odstotkov hitrejše prestavljanje, s predrugačenjem hladilnih kanalov za večjo zavorno moč pri visokih hitrostih ter z novo zasnovo nosilca agregata za izboljšavo okretnosti in preciznosti, gre za ogromno nadgradnjo.
Toda nismo omenili še ene najpomembnejših karakteristik McLarnovih vozil – lahke gradnje iz kompozitov. Artura Spider se pohvali z nazivom najlažjega superavta brez strehe, pri čemer je le za las obilnejša od svojega kupejevskega sorodnika, a ta dodatna teža je nujno zlo pri kabrioletih s trdo zložljivo streho. To se operira električno, proces pa je zaključen v 11 sekundah.
In kaj torej prinese poroka 690 vrancev in 1.457 kilogramčkov? Razmerje med močjo in težo 480 PS na tono, kar Spiderja perfektno pozicionira za optimizacijo vseh vidikov zmogljivosti, vključno z izkoriščanjem sredinsko nameščenega motorja in razporeditve šasije s pogonom na zadnja kolesa do maksimuma.