Pred tridesetimi leti je na trg prišla nova revija po vzoru nemških avtomobilskih revij Avto+Šport.
Po nekaj letih izdajanja je revijo lastnik Regvat prodal takrat mlademu novinarju Stanetu Kosu: Avto+Šport je ob prevzemu jemal kot velik osebni in poslovni izziv. Čeprav so ga mnogi svarili, naj ne dreza v osje gnezdo, se je vseeno odločil poskusiti; konec koncev je le šlo za prvo slovensko zasebno avtomobilistično revijo, ki je bila potrebna temeljite vsebinske in vizualne prenove. Brez lažne skromnosti: vrhunska fotografija, bogat, raznovrsten izbor rubrik, zgodb, ki so jim dodali še motociklizem, navtiko in avtoakustiko, je naletel na lep sprejem pri bralcih. Po raziskavi Mediane je bila v nekaterih pomembnih statističnih podatkih celo pred konkurenco. A vse to, na žalost, ni pomagalo. Specifičen slovenski trg majhnemu založniškemu podjetju, sploh v tistih časih, vsekakor ni bil naklonjen. Zato jo je po treh letih prodal spodaj podpisanemu. Stane Kos je takrat dejal: »Želim, da Avto+Šport ostane na trgu, kot radi rečemo, lepa revija, za raznovrstne okuse, ki jo z veseljem prebiraš, tudi čez mnoga leta. To pa je lastnost, ki jo silno, silno pogrešam v današnji ponudbi tovrstnega domačega revijalnega tiska. Zato sem Matjažu hvaležen, da revija tudi pod njegovim vodenjem ohranja duh Avto+Športa, drugačnega med mnogimi.« In kako sem prišel do revije Avto+Šport? Leta 1995 sem že drugič zapored organiziral veličastni Salon najhitrejših avtomobilov sveta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na otvoritev je poleg drugih vabljenih medijev prišel tudi POP TV. K meni je pristopil njihov novinar Stane Kos, ki je naredil zanimiv pogovor z mano. Novica je bila objavljena kot udarna vest na začetku oddaje »24 ur«. Stane mi je s tem naredil res veliko promocijo in naslednji dan, ko je spet obiskal Salon, se mu nisem mogel zahvaliti za vse, kar je naredil za našo prireditev. Ko sva se pogovarjala, je z velikim žarom razlagal, kako je prevzel revijo Avto+Šport in kako jo bo preoblikoval v stilu prestižnih angleških avtomobilskih revij, kot je Top gear. Stane je kot mlad izdajatelj seveda potreboval finančna sredstva in je bil res dober v tem, kako prepričati ljudi za svoje projekte. Res sem pred tem izdal uspešno prilogo o gorskih dirkah na Gorjancih v revijah Avto magazin, Ekipa in Avto svet ter za Salon avtomobilov prilogo v reviji Avto foto market, a o tiskanju, distribuciji in sodelovanju z novinarji nisem imel pojma. Tako sem bil pred nalogo samostojno izdajati revijo brez ekipe in pravih izkušenj. Treba je bilo zagotoviti prostore, novinarje, marketing, tiskarno, studio za pripravo za tisk itd. Za tehnično oblikovanje revije sem takrat angažiral zdaj že bivšega sodelavca Matevža Kovača-Kokija, ki je redno delal pri časopisu Finance, pri nas pa je postavljal revijo po delu. Tako smo delali ponoči, večkrat do treh zjutraj. Takrat smo »pekli« vsebino še na desetih CD-jih in jih nato nesli v tiskarno. Pojma nisem imel, kakšne so cene in tiskarji so zahtevali denar vnaprej in cene so bile zasoljene. Da ne govorimo o fotografiranju, razvijanju filmov in današnji digitalni tehniki.
Danes revijo dela prekaljeni tim novinarjev, od katerih bi izpostavil mojo hčerko Avo in sina Roka. Ava je pomočnica glavnega urednika, danes najbolj zaslužna za uspešno revijo. Za praznično izdajo sem napisal uvodnik in Ava je pripravila zaključek. Jan Grobelšek, prekaljen avtomobilist, ima poleg neštetih zadolžitev na grbi tudi tehnično izdelavo revije. So pa delala pri reviji nešteta novinarska peresa, ki so v akciji še danes, mogoče bi izpostavil uspešnega blogerja Cirila Komotarja. Pred leti sem se pripeljal v Trzin s Porsche Carrero GT in ko sem še izstopal iz avta, ga je že z vseh strani fotografiral firbčen mladenič. Vprašal me je, če sem jaz Matjaž Tomlje. Mladenič je dejal, da ga zanima pisati o avtomobilih in dal sem mu možnost. Ne morem pozabiti niti našega legendarnega novinarja Davida Stropnika.
Naša obletnica je v senci prenekaterih velikih obletnic, kot so 10 let avtomobilske tovarne Rimac, 30 let podjetja Hyundai Avto trade iz Ljubljane, 50 let Range Roverja, 50 let od smrti Jochena Rindta, 70 let Formule 1, 70 let Philipa Zepterja, 120 let Zavarovalnice Triglav, 25 let POP TV-ja, vendar smo tudi mi v mali Sloveniji zelo ponosni na svojih 30 let. Na zdravje in vse najboljše še naprej!
