Francoska interpretacija ekskluzivnosti

Čeprav imajo vsake oči svojega malarja, lahko z gotovostjo zapišem, da je DS 4 eden izmed oblikovalsko najbolj drznih avtomobilov, ki se vozijo po cesti. Izžareva eleganco, je ekstravaganten, drugačen, poseben, je francoska interpretacija ekskluzivnosti.

A DS 4 E-Tense je veliko več kot zgolj dizajnersko izstopajoč jekleni posebnež, zunanji vtis ekstravagantnosti se nadaljuje tudi v sami kabini, avtomobil pa prav tako navduši s svojo vsebino in z vožnjo.

Za začetek sem imel še najmanj razumevanja za to, v katero kategorijo vozil DS 4 E-Tense sploh spada. Je nekakšen hibrid med SUV-jem, kupejem in kompaktno kombilimuzino, čeprav uradno spada v razred prestižnih kombilimuzin. Njegov glavni adut je nedvomno oblika. Na cesti namreč izstopa kot nekakšen futuristični koncept, z izrazitimi ostrimi potezami oziroma linijami, nekaj posebnega so tudi kromirane vratne kljuke, ki se med vožnjo pospravijo oziroma zlijejo v samo karoserijo. Je pa njihovo pospravljanje kar glasno. Zunanjost lepo dopolni tudi kontrastna streha v črni barvi, črne detajle najdemo tudi na obrobah stekel, na stranskih ogledalih in na velikanskih 20-palčnih litih platiščih.

Pokrov motorja je dolg, pod njim se nahaja velika mrežasta maska z ozkimi lučmi, ki se ob prižigu obarvajo roza, pod njimi pa so vertikalne dnevne LED luči v obliki okljev, ki se zajedajo v samo dno odbijača in na cesti delujejo sila markantno, upravljajo namreč tudi funkcijo smernikov. Tudi zadek ima poseben diamantni svetlobni podpis, ki izstopa tudi, ko zadnje luči niso prižgane.

Nič kaj manj futuristična ni kabina DS 4, kjer sem najprej opazil posebno oblikovana stikala za pomik stranskih stekel, ki so sicer lepo integrirana v zgornji del vratnih panelov, a je njihova pozicija zelo nefunkcionalna v praksi. Izgledajo pa zelo šik in so v stilu z avantgardnostjo avtomobila.

V ospredju je prečiščena armaturka z integriranim zaslonom, upravljivim na dotik, pod njim pa najdemo tudi nekaj fizičnih stikal na elegantni letvici aluminijastega izgleda, prav takšen je tudi gumb za zagon motorja, ki je na spodnjem delu osrednje armaturne plošče. Na medsedežni konzoli se nahaja ročica menjalnika in stikalo voznih programov, prav tako lebdeča digitalna ploščica, ki služi kot bližnjica nekaterim glavnim funkcijam. Aktiviraš jih tako, da preprosto z daljšim pritiskom na ekran aktiviraš podmeni, nato pa podrsaš na želeno izbiro, recimo navigacija, ali pa radio, nadaljnje upravljanje le-teh pa je potrebno preko dotika na glavnem osrednjem ekranu. Če po lebdeči ploščici s prstom zgolj podrsate in je ne aktivirate s pritiskom, se za vami izrisuje nekakšna digitalna sled, sicer brez kakršne koli funkcije. Tudi sicer je sama aktivacija bližnjic preko drsne ploščice nerodna, zamudna in nič kaj varna, saj od voznika zahteva preveč pozornosti.

Je pa vozniku na voljo seveda cel kup varnostnih pomagal. Izpostavil bi doplačljivo infrardečo kamero oziroma t. i. Night Vision, ki na razdalji 100 metrov pred avtomobilom zazna pešce, kolesarje in živali in jih vozniku lepo obarva in izpostavi na digitalni instrumentalni plošči.

Vožnja v DS 4 je z eno besedo udobna, kljub 20-palčnim platiščem, k čemur pripomorejo dobro uglašeno prilagodljivo podvozje in udobna prednja sedeža. Nekoliko manj je udobna zadnja klop, prostor zadaj je namreč na račun majhnih steklenih površin in kupejevske strehe utesnjen, zaradi majhnega prtljažnega okna je otežen tudi pogled nazaj. Na račun priključno-hibridnega pogonskega sklopa je zaradi baterije nekaj litrov manjši tudi prtljažni prostor. Ta razpolaga le z 390 litri prostornine.

Priključno-hibridni pogon je povzet iz drugih sorodnih koncernskih modelov, kakor tudi skupna platforma, ki si jo deli s Peugeotovim modelom 308. Pogonski sklop sestavljata 1,6-litrski turbo bencinski motor s 133 kW in elektromotor z 81 kilovati, sistemska moč tako znaša spodobnih 224 konjev, ki se preko uglajene 8-stopenjske avtomatike prenašajo na prednji kolesni par. Avtomobil pospešuje relativno hitro, 7,7 sekunde potrebuje do sto. Čeprav v nobenem pogledu ni športnik, brez težav doseže končno hitrost 233 kilometrov na uro.

Na čisto elektriko lahko avtomobil prevozi približno 30 km, baterija se lahko polni preko kabla oziroma med vožnjo s pomočjo rekuperacije. Povprečna poraba pri kombinirani vožnji bo tako znašala okoli 7 litrov na sto.

Za francosko ekstravaganco, udobje in prestiž, podkrepljeno z ekološko ozaveščenim priključno-hibridnim pogonskim sklopom, bo treba iz denarnice potegniti skoraj polnih 60 tisoč evrov.

Foto: Jan Grobelšek