Po končanem visokošolskem študiju se je leta 1959 Gian Paolo Dallara zaposlil v Ferrariju in takoj presedlal k Maseratiju, da bi ga leta 1963 sprejeli v Lamborghini, kjer je samo tri leta kasneje skonstruiral ikonsko miuro. Zaradi zaljubljenosti v dirkalne avtomobile je sprejel delo pri De Tomasu in ustvaril dirkalnik F2 in leta 1970 še dirkalnik Formule 1 Iso-Marlboro-Williams.
Leta 1972 je v rodnem Varanu ustanovil podjetje Dallara Automobili da Competizione. Prvo vozilo je bil sport 1000. Iz tistega časa se ga spomnijo še prenekateri slovenski dirkači z Janezom Urbančičem na čelu, ki je pri njem nabavljal dele za svoj dirkalni fiat. S svojim pokojnim očetom gradbenikom, ki mu je postavil prvo tovarno, je delal na izgradnji avtodroma v Varanu.
Leta 1980 je skonstruiral prvo vozilo F3 in do danes dosegel konstruktorski monopol nad tem tekmovalnim razredom. Leta 1984 je zgradil svoj prvi vetrovnik in spet vstopil v svet Formule 1 s konstrukcijo F1 Scuderia Italia.
Leta 1997 je skonstruiral prvi bolid IndyCar in še danes so vsa vozila v tem razredu iz njegovih tovarn. Danes svetovnemu tržišču nudi vse, od zasnove vozila do 3D modelov, strukturnih analiz in sodelovanja z naročniki pri analizi in optimizaciji najboljšega možnega časa na dirkališču ter inženirski podpori na dirkališču. Za kliente je zgradil profesionalni dirkaški simulator. Za avtomobilske koncerne nudi aerodinamične izmere v svojih treh vetrnih tunelih v razmerju 50- in 60 % realne velikosti vozila z vsemi efekti premikajočega zraka in vozila. Obvlada tudi proizvodnjo delov na 3-, 4- in 5-osnih CAM strojih in hitro izdelavo prototipov. Nov projekt je center lahkih materialov, ki je v zaključni fazi.
Gian Paolo Dallara je prejemnik neštetih priznanj in nagrad, med katerimi še posebej izstopata naslov »Poslovnež leta 2009«, katerega mu je podelil Ernst & Young in častni doktorat leta 2011, ki mu ga je podelil Rose-Hulman Institute of Technology iz ZDA.
Ste uspeli uresničiti sanje, ki ste jih imeli kot študent »Politecnica« tehnične univerze v Milanu?
Izkazalo se je, da sem imel veliko več priložnosti za ustvarjanje kot sem si kdaj koli drznil sanjati. Imel sem čast oblikovati pomembne Lamborghinijeve cestne avtomobile kot sta miura in espada, kasneje pa sem se podpisal pod številne dirkalne projekte, od dirkalnikov F3 do prototipov LeMans ter bolidov F1 in IndyCar.
V določenih obdobjih je bilo vaše ime stalnica v prvenstvu Formule 1. Kako ste se lotili razvoja tako zahtevnih dirkalnikov?
Ko smo pripravljali bolid Formule 1 za ekipo Scuderia Italia, smo bili gonilna sila projekta. V drugih primerih, kot pri Hondinem projektu F1 leta 1998, smo bili le proizvajalec, vodja dizajna pa je bil Harvey Postlethwaite. Znašli smo se tudi v situaciji, kjer je nepričakovano zmanjšanje budžeta naročnika močno okrnilo naše delovanje.
V seriji Formula 3, vstopni točki za marsikaterega bodočega F1 voznika, ste si s kakovostnimi šasijami priborili skorajšnji monopol. Kako kaže v bodoče?
Res je, v seriji F3 skoraj 90 % tekmovalcev uporablja naše šasije, vendar konkurenca ostaja. Prav to leto se je v serijo vključil nov ruski proizvajalec Artline Engineering, kar je za nas izvrstno, saj nas še dodatno motivira, da damo vse od sebe.
Vaše ime je močno povezano z zgodovino avtomobilske znamke Lamborghini. Kateri izmed projektov, ki ste jih zanj uresničili, vam je najbolj pri srcu?
Brez dvoma je to miura. Bila je prvi serijski športni avto z agregatom s sredinsko postavitvijo, da čudovitega dizajna Marcella Gandinija sploh ne omenjam. Še danes ga mnogi smatrajo za prvi pravi superšportni avto. Še en izredno zanimiv projekt je bil wolf countach. Oblikoval ga je Stanzani, jaz pa sem imel priliko izboljšati njegove zmogljivosti: povečal sem moč, uporabil precej širše pnevmatike in še nadalje razvil modelov aerodinamični paket.
Poleg mnogih lovorik iz preteklosti tudi še danes sodelujete z največjimi svetovnimi avtomobilskimi proizvajalci. Kateri so vaši najnovejši projekti?
Žal zaradi dogovorov o nerazkritju informacij ne smem razkriti podrobnosti, lahko pa povem, da trenutno sodelujemo z znamkami Bugatti, Audi, Lamborghini, Ferrari, Maserati in Alfa Romeo. Naše dejavnosti se osredotočajo predvsem na razvoj aerodinamike, vendar smo poleg tega aktivni še na številnih ostalih področjih.
Vašo zgodbo ste pričeli v očetovi majceni delavnici, že v 80-ih letih pa ste zgradili prvo veliko investicijo – vetrovnik. Kar velik preskok, kajne?
Tako je, naš vetrovni tunel je bil prvi v Italiji, ki je inkorporiral tudi premikajoča se tla. Glede na tedajšnjo velikost podjetja je bil to izreden podvig. Leta 2008 smo dokončali še naš tretji vetrovnik, v katerem preizkušamo modele tudi do 60 % končne velikosti, investicija pa je znašala 10 milijonov evrov.
Je uporaba in razvoj v vetrovnikih resnično tako pomemben del današnje avtomobilske industrije?
Sposobnosti dirkalnih vozil danes v veliki meri zavisijo od njihove aerodinamične učinkovitosti. Poleg tega so nove zakonodaje, ki narekujejo vse nižje izpuste škodljivih plinov in porabe goriva cestnih vozil, proizvajalce prisilile, da se resno osredotočijo na razvoj aerodinamike njihovih izdelkov. Pri nas več kot polovico dejavnosti v vetrovnikih namenimo cestnim avtomobilom.
Kakšno je stanje na področju razvoja novih materialov za uporabo v avtomobilizmu?
Ne samo pri dirkalnikih temveč tudi pri osebnih vozilih je potreba po nizki teži in lahki konstrukciji postala vse bolj prominentna. Prav iz tega razloga smo ustanovili povsem novo divizijo, na veliko investirali in zaposlili številne mlade kadre, da bomo kar se da dobro razumeli vse potencialne primere rabe ogljikovih vlaken.
Kot veteran avtomobilske industrije, kaj menite, da lahko pričakujemo v prihodnosti avtomobilizma?
Nedvomno bodo vsakdanja vozila postala bolj prijazna do okolja. To bo doseženo predvsem z zmanjšanjem zračnega upora vozil in znižanjem teže ter seveda z razvojem bolj učinkovitih agregatov z manjšo izgubo energije.
Kdaj nas boste obiskali v Sloveniji?
Slovenija je ena najlepših dežel na svetu. Ne morem verjeti, kar ste mi dejali, da je gospodarska situacija v Sloveniji slaba. Menim, da se vam obetajo boljši časi. Z veseljem vas bom obiskal še letos in občudoval naravne lepote in spoznaval vaše potenciale.
