Obuditev bavarskega roadsterja

V želji, da BMW obudi serijo Z4, in v želji, da Toyota obudi legendarno Supro, sta se znamki odločili za sodelovanje in skupaj skreirali osnovo, le da Bavarci na njej ponujajo dvosedežni roadster, Japonci pa dvosedežni kupe.

Arhitekturno zasnovo in drobovje si novi Z4 torej deli s Toyotino Supro. To pomeni, da so Japonci in Bavarci združili moči in tako zmanjšali stroške razvoja, izdelave in proizvodnje. To pomeni, da oba avtomobila uporabljata enak pogonski sklop, gre za štiri- in šestvaljne motorje, ki razvijajo do 340 KM in 500 Nm navora, moč pa se prenaša na zadnji kolesi pod taktirko izredno hitrega osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Vseeno naj bi Toyota imela nižjo težo avtomobila, kar posledično pomeni boljšo vodljivost avtomobila in še boljši pospešek. Z4 se v različici M40i, kakršno smo imeli na testu, do stotice izstreli v 4,6 sekunde in doseže elektronsko omejeno najvišjo hitrost 250 km/h. Na voljo so tudi šibkejše izvedenke 20i in 30i, a bo M40i na koncu koncev edina prava izbira.

Pri takšnem roadsterju je seveda poleg vetra v laseh ob prijetnih večernih temperaturah izredno pomemben tudi zvok, ki prihaja iz izpušnega sistema, saj ravno ta v veliki meri vozniku riše nasmešek na obraz. Zato poskrbi način sport, ki dodatno odpre lopute v izpuhih in ob vsakem prestavljanju ali zaviranju oddaja glasen, ropotajoč športni zvok. V osnovi je seveda za pristno roadster izkušnjo zaslužno športno podvozje M, nizko težišče in izbira pravega motorja v nosu, ki poskrbijo skupaj s podvozjem za odlične vozne lastnosti.

Dinamična vožnja je Z4 tako pisana na kožo, še toliko bolj, če pot vodi čez ovinkasto regionalno cesto, kjer Z4 močno zagrize v vsak ovinek in ga z lahkoto tudi spelje, pri čemer se je treba ob vključeni elektroniki močno potruditi, da zadek zapleše. Seveda gre vse skupaj lažje na pošrek, če vsa elektronska pomagala voznik enostavno izklopi, pa še takrat se bo verjetno skrita elektronika vmešala, ko bo zaznala, da se avtomobil nevarno približuje meji fizike.

Z novo generacijo se je vrnila tudi platnena streha, ki omogoča odpiranje in zapiranje med vožnjo do hitrosti 50 kilometrov na uro. Velik plus takšne strehe je, da tudi ko je spuščena, ne zavzame dodatnega prostora v prtljažniku, temveč je pospravljena v posebej prilagojenem prostoru. V prtljažniku je tako vedno na voljo 281 litrov prostornine, kar se je izkazalo za zadostno, manjši prostor za manjše stvari pa se nahaja tudi za sedežema v kabini. Notranjost je sicer v skladu z BMW-jevim novim oblikovanjem, ki so ga prejeli vsi modeli v letu 2019. V ospredju so tako digitalni merilniki, s sicer nekoliko zadržano podobo in funkcionalnostjo, novi sta oblika in integracija osrednjega ekrana z najnovejšim vmesnikom na dotik, prenovljena je tudi medsedežna konzola in vsa stikala na njej, vključno s prestavno ročico. Sicer so materiali v kabini po izdelavi in na dotik na visokem nivoju, kot se za znamko spodobi. Seveda ne manjkajo niti najnovejša varnostno-asistenčna pomagala in drugi dodatki, ki se znajdejo na seznamu doplačil v vrednosti dobrih 10 tisočakov.

Rdeči barvi karoserije se lepo podajo tudi črni elementi, kot so maska, platišča, zračniki in zadnji difuzor, za lep kontrast pa poskrbi v svetlo usnje oblečena notranjost. Za takšen uživaški paket zgoraj brez boste morali odšteti 81 tisočakov.

Foto: Jan Grobelšek