Mazdin odkriti as

CX-30 je ravno tisti model, ki je v Mazdini SUV paleti manjkal in je sedaj odlično zapolnil mesto med manjšim modelom CX-3 in večjim CX-5.

O obliki nima smisla izgubljati preveč besed, CX-30 je nesporni nosilec Mazdinega oblikovanja KODO, kjer velja načelo, manj je več, razen pri maski. Slednja je ogromna, zajetna in poskrbi za agresiven videz in pogled z ozkimi, vitkimi LED žarometi. Linije so čiste in dokaj nevpadljive, še posebej, če je karoserija odeta v belo barvo. Ker gre za križanca, je karoserija seveda oddaljena malenkost bolj od tal kot sicer in ima tako imenovane terenske zaščitne plastike na obrobah koles, stranskih pragovih, na zadku in spredaj. Sicer je osnova, na kateri je grajen SUV CX-30, atraktivna in športna Mazda3, od katere se poleg višje oddaljenosti od tal še najbolje loči po zadnjem C-stebričku.

Mestni križanec je premierno prinesel s seboj tudi nov motor, s katerim je bil testni primerek tudi opremljen in so ga pri Mazdi dolgo, revolucionarno napovedovali. In sicer gre za klasično Mazdino potezo. Motor ni podprt s turbino, temveč gre za klasičnega atmosferca, ki iz dveh litrov prostornine iztisne spodobnih 180 konjskih moči, Mazdi je do sedaj v ponudbi manjkal takšen, malce bolj zmogljiv motor. Seveda še vedno tu ni govora o dizelskemu navoru, niti sunkovitih pospeških, značilnih za turbobencinarje, a motor vseeno lepo in uglajeno zvezno vleče, pri čemer je izredno tih in tudi varčen zna biti, na koncu pa pod črto, preseneti s svojo zmogljivostjo in uglajenostjo. Ustreza mu tako ležerna vožnja pri nizkih obratih, kakor tudi malce bolj dinamična, kjer se kazalec rad zavrti v rdeče polje obratov, pri čemer so zelo dobro odmerjena daljša prestavna razmerja. Je pa v povsem nizkih vrtljajih slabo odziven, v srednjem območju blesti, ko pa ga malce bolj priganjaš, motor z varčnostjo in nizko porabo nima nič skupnega, kot so sicer obljubljali pri Mazdi. V mirovanju je eden najbolj tihih motorjev, dejansko ga sploh ne slišiš, prav tako v kabini ne čutiš nobenih neprijetnih vibracij. Odlična je namreč zvočna zatesnitev kabine, gotovo ena boljših v razredu. Posledično je fantastična tudi sama vožnja in občutek na volanu. Vse deluje tekoče, umirjeno, lahkotno, udobno. Mazda definitivno zna pričarati užitek v vožnji, potrjeno znova in znova.

ig1

ig2

In ravno kabina je tista, ki navduši skoraj bolj kot sama vožnja. V ospredju je totalni minimalizem, prečiščen dizajn s samo kakovostnimi materiali, za katere si pri Mazdi zaslužijo pohvale. Takšno delovno okolje, od ergonomije do same kakovosti izdelave, je lahko v zgled marsikateri avtomobilski znamki. Volanski obroč je eden izmed lepše oblikovanih, tri tanke krake ima in izgleda skoraj futuristično. Osrednji ekran v velikosti 8,8 palca so sedaj posadili bolj nazaj in globlje v armaturo, ki jo krasi lepa plast modrega usnja, ki ga najdemo tudi na osrednjem naslonu za roke in na oblogah vrat. Merilniki so delno digitalizirani, a sila pregledni, za lažji dostop do informacij pa nam je na voljo tudi head-up zaslon. Sedeži so udobni in nudijo dovolj opore, a na pogled in predvsem otip, delujejo zelo ceneno. Črno blago je namreč preveč tekstilno umetno, kar je pravo nasprotje vseh preostalih izbranih materialov v kabini.

Testni model je bil opremljen z najvišjim paketom opreme GT Plus, zato smo bili deležni praktično vseh Mazdinih bonbončkov, od samozatemnitvenega vzvratnega ogledala brez roba, ogrevanih sedežev, ozvočenja Bose z 12 zvočniki, do navigacije in seveda do celega kupa asistenčnih sistemov.

Tako kompleksnega in dobro opremljenega paketa s takšno kakovostno izdelavo in premium vzdušjem v kabini ne ponuja ravno vsaka znamka.

net2

net3

net1